Poet
Po gostilnah je lazu,
Na enske je plazu,
Po blatu je gazu,
A zdaj je umrl.
Niesar ni znal,
Nikol ni lagal,
Je dostkrat kozlal,
A zdaj je umrl.
Bil je poet,
Preklinjal je svet,
Je hotu ivet,
A zdaj je umrl.
So ga pokopali,
So malo al'vali,
Se na sedmini nagali,
Ker je umrl.
Se vsak ga spominja,
Kadar preklinja,
Saj res bil je svinja,
Ta, ki je umrl.
A ez kaknih sto let,
Bodo djali: "bil je velik poet.
Spremenu je svet,
A al moral umret."
Slavimo ga vsi,
Saj ga ve ni,
Lovek po smrti
Priznanje dobi.
Poeti zdaj veste,
Kako se uspe.
Vsak naj imprej umre
In slaven bo e!
Al pa ne!
Poeta
Ele gostava de mentir,
Na praia ele se divertia,
Pelo barro ele andava,
Mas agora ele morreu.
O cara não sabia,
Nunca mentiu,
Bebeu pra caramba,
Mas agora ele morreu.
Ele era um poeta,
Xingava o mundo,
Queria viver,
Mas agora ele morreu.
O enterraram,
Fizeram uma cerimônia,
Na colina se reuniram,
Porque ele morreu.
Todo mundo se lembra dele,
Quando xinga,
Pois realmente era um porco,
Esse que morreu.
E depois de cem anos,
Vão dizer: "ele foi um grande poeta.
Mudou o mundo,
Mas teve que morrer."
Todos nós o celebramos,
Pois ele não é mais,
Um homem após a morte
Recebe reconhecimento.
Poetas, agora vocês sabem,
Como se faz sucesso.
Todo mundo deve morrer primeiro
E será famoso, sim!
Ou não!