395px

Siddharta

Siddharta

Siddharta

Skrit v morju,
potopljen v svet Dalantika
je klan "malih ljudi"
sklenil svoja verovanja,
koder naj se vidi,
naj se vidi smeh ujet
med utopije utrganih pojav
in ideje kvazi velikih ljudi.

Sliši se lepo:
druga duša, isti material,
vsaka roka, lice in telo,
vsaka pamet gre v nebo,
ko se nemir ovija,
ko se mir ubija vsem zaznamovanim
in le "pes" na steni bo ostal,
nekaj let, ljudi zaznamoval.

Naj se vidi,
naj se vidi Svet ujet
med iluzije strganih pojav
in idejo Bog, v kar naj bi veroval,
naj se vidi,
naj se vidi v srcu "malih",
ne na steni.

O, hej, hej, hej, ti v črnem,
verjameš ali ne, ti boš strah popil.
In hej, hej, hej, ti zeleni,
s ponosom in srečo te bodo zbil.
In hej, hej, hej, ti v belem,
si sploh kdaj razumel, kar si drugim pel.
In hej, hej, hej, le do kam pelje tale cesta,
kje so meje?
Saj je dovolj že to da mali
nima pojma, kje in kdaj nocoj bo spal
in če bo jutri vstal; pa naj te paranoja davi,
paranoja davi in utopi,
zakaj ubijali so,
ubijali so le povabljene.

Siddharta

Afundado no mar,
mergulhado no mundo de Dalantika
está o clã "dos pequenos"
firmando suas crenças,
onde se pode ver,
deve-se ver o riso preso
entre utopias rasgadas e
ideias de pseudo-grandes pessoas.

Soa bonito:
outra alma, mesmo material,
cada mão, rosto e corpo,
cada mente vai pro céu,
quando a inquietude se enrola,
quando a paz é destruída em todos os marcados
e só o "cachorro" na parede vai ficar,
por alguns anos, marcando as pessoas.

Deve-se ver,
deve-se ver o mundo preso
entre ilusões de aparições rasgadas
e a ideia de Deus, no que se deve acreditar,
deve-se ver,
deve-se ver no coração dos "pequenos",
não na parede.

Oh, ei, ei, ei, você de preto,
acredite ou não, você vai engolir o medo.
E ei, ei, ei, você de verde,
com orgulho e felicidade, vão te derrubar.
E ei, ei, ei, você de branco,
você já entendeu o que cantou pros outros?
E ei, ei, ei, até onde vai esse caminho,
onde estão os limites?
Já é suficiente que o pequeno
não tenha ideia de onde e quando vai dormir hoje
e se vai acordar amanhã; que a paranoia te afogue,
a paranoia te afogue e te afunde,
pelo que mataram,
mataram apenas os convidados.

Composição: