Imam Dekle
V nedeljo se je dan zaèel,
v maju je ves svet živel,
na nebu je sameval bel oblak.
Šla sama je po ulici,
nikamor se mudilo ni,
zasanjan bil je njen korak.
Vsrkavala je topel zrak,
lase je mršil veter blag,
nalahno ji objemal je telo.
In sonèni žarek je žgeèkal
njen nos, z obrazom se igral
in skupaj z vetrom šepetal,
zaljubljen v njo.Imam dekle, ima nasmeh,
imam dekle, ima pogled,
imam dekle, ima mladost
in moja je,
in moja je.V nedeljo se je dan zaèel,
v maju je ves svet živel,
na nebu je sameval bel oblak.
Šla sama je po ulici,
nikamor se mudilo ni,
zasanjan bil je njen korak.
Igrive iskrice v oèeh,
nalahno ustnice v nasmeh,
prikradel tiho se je lep spomin
na nekaj kar dobila je,
na to kar je zgodilo se,
morda na fanta, ko bila je z njim,
in glas mehak.Imam dekle, ima nasmeh,
imam dekle, ima pogled,
imam dekle, ima mladost
in moja je,
in moja je.Prepozno avto je zavrl
in krik v grlu je zamrl,
so njena usta trešèila v tlak.
Obrnili so jo vznak,
obraz razbit s krvjo zalit,
oèi so nemo zrle v zrak.
Še zdaj jo vidim, ko leži
vsa sama sredi vseh ljudi,
spomin na njo pozabi že predan.
In v glavi spet zaslišim glas,
ki se razlegel je takrat,
èeprav sem slišal ga le jaz,
vsem dobro znan.Imam dekle, ima nasmeh,
imam dekle, ima pogled,
imam dekle, ima mladost
zdaj moja je,
zdaj moja je.
Eu Tenho Uma Namorada
No domingo o dia começou,
v maio o mundo todo viveu,
no céu pairava uma nuvem branca.
Ela caminhava sozinha na rua,
não havia pressa nenhuma,
seu passo era sonhador.
Ela respirava o ar quente,
seus cabelos dançavam com o vento suave,
abraçando seu corpo delicadamente.
E um raio de sol brincava
com seu nariz, fazia graça no rosto
e sussurrava junto com o vento,
apaixonado por ela. Eu tenho uma namorada, tem um sorriso,
eu tenho uma namorada, tem um olhar,
eu tenho uma namorada, tem juventude
e é minha,
e é minha. No domingo o dia começou,
v maio o mundo todo viveu,
no céu pairava uma nuvem branca.
Ela caminhava sozinha na rua,
não havia pressa nenhuma,
seu passo era sonhador.
Brilhos brincalhões em seus olhos,
lábios levemente sorrindo,
um doce lembrete se aproximou
do que ela recebeu,
do que aconteceu,
talvez de um garoto, quando estava com ele,
e uma voz suave. Eu tenho uma namorada, tem um sorriso,
eu tenho uma namorada, tem um olhar,
eu tenho uma namorada, tem juventude
e é minha,
e é minha. Tarde demais, o carro freou
e um grito na garganta morreu,
suas bocas tremiam no chão.
Viraram-na de costas,
rosto quebrado, coberto de sangue,
os olhos fixos no céu.
Ainda a vejo, deitada
tão sozinha no meio de todos,
lembrança dela já esquecida antes.
E na cabeça ouço de novo a voz,
que ecoou naquele momento,
embora eu tenha ouvido só eu,
conhecida de todos. Eu tenho uma namorada, tem um sorriso,
eu tenho uma namorada, tem um olhar,
eu tenho uma namorada, tem juventude
e agora é minha,
e agora é minha.