Ona
Kdo s poljubom te pozdravi,
kadarkoli v smeh te spravi,
kdo lahko molèi, a vse pove?
Kdo smehlja se nagajivo,
razigrano in igrivo,
z mehko roko èez obraz ti gre?
Kdo lahko prežene strah
in mraène misli odžene vstran,
ko dan za dnem kaj lepega pove?
Kdo te boža in ljubkuje,
rad ima in se huduje,
èe do tebe grdi so ljudje?
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
Kdo razume, potrpi,
èe jezen si in govoriš
stvari, ki jih nikomur ne bi smel?
Kdo pozna te bolj kot sam
poznaš se in te sploh ni sram
povedati, kaj najbolj bi želel?
Kdo pomaha ti v slovo,
boji se zate in prizna:
hudo mi je, hudo, ker greš na pot.
Si kaj pozabil? še doda,
nato pa èaka te doma
in moli zate: Pazi nanj, Gospod.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
Kdo smisel ti življenja da,
ker se z besedico "midva"
na ustnicah prebujaš in zaspiš?
Omami te z ljubeznijo
tako zelo, da vse lepo je
in si sreèen, sreèen, ker živiš.
Kdo zada ti boleèino,
ko ti reèe, da je mimo vse
in te kar samega pusti?
A v spominih še ostane,
dolgo še zadaja rane,
ti v obup življenje spremeni.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
Ela
Quem te cumprimenta com um beijo,
sempre que te faz rir,
quem pode ficar em silêncio, mas diz tudo?
Quem sorri de forma travessa,
brincalhona e divertida,
com a mão suave passando pelo seu rosto?
Quem pode afastar o medo
e espantar os pensamentos sombrios,
quando dia após dia diz algo bonito?
Quem te acaricia e te ama,
gosta de você e se irrita,
se as pessoas são feias com você?
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.
Quem entende, tem paciência,
se você está bravo e fala
coisas que não deveria dizer a ninguém?
Quem te conhece melhor que você mesmo
se conhece e não tem vergonha
de dizer o que mais gostaria?
Quem te acena ao se despedir,
se preocupa com você e admite:
me dói, me dói, porque você vai embora.
Você esqueceu de algo? ainda acrescenta,
e depois espera por você em casa
e reza por você: Cuida dele, Senhor.
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.
Quem dá sentido à sua vida,
porque com a palavra "nós"
nos lábios você acorda e adormece?
Te embriaga com amor
de tal forma que tudo é bonito
e você é feliz, feliz, porque vive.
Quem te causa dor,
quando te diz que tudo acabou
e te deixa sozinho?
Mas nas memórias ainda permanece,
por muito tempo ainda causa feridas,
te transforma em desespero na vida.
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.
Ela, ela, ela, ela, ela, ela, ela sabe.