Keltvek
Junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi
mala deklica žalostno poje pesem v pozdrav
saj ne ve kdaj mu spet pade v objem
in ne ve ali sploh še v tem življenju
O le glej mladi bojevnik razum naj vodi pogum
mlaj je poslednja luč pred viharjem
kopij in ostrih sekir
v zraku lebdijo imena za plen
sliši se prvi nemir
Junak se je vlegel na zemljo polno krvi
sama deklica s sklonjeno glavo
nosi cvetove v spomin
skrivljeno jeklo počiva na tleh
konec je vsega in konec vseh
Guerreiro
Um guerreiro viaja longe, lutando por seu povo
uma garotinha canta triste uma canção de despedida
pois não sabe quando ele voltará a abraçá-la
e não sabe se ainda viverá neste mundo
Oh, veja, jovem guerreiro, que a razão guie sua coragem
a juventude é a última luz antes da tempestade
lanças e machados afiados
pairam no ar os nomes da presa
ouve-se a primeira inquietação
O guerreiro caiu em uma terra cheia de sangue
a garotinha sozinha, com a cabeça baixa
carrega flores em memória
o aço retorcido repousa no chão
é o fim de tudo e o fim de todos